Srce je najdejavnejša mišica v telesu, saj dela 24 ur na dan. Če ga ne treniramo in ne oskrbujemo z zadostno količino vseh potrebnih hranilnih snovi, začne počasi pešati in zboli. Srce krepimo s hrano, bogato z beljakovinami živalskega in rastlinskega izvora: pustim mesom (govedina, teletina, jagnjetina, perutnina), ribami, jajci, mlekom in mlečnimi izdelki (jogurt, sir, skuta, sirotka), stročnicami (leča, čičerka, fižol, grah, bob) ter žiti (tudi rižem). Med preventivnimi ukrepi za zdravo srce velja za enega najučinkovitejših še vedno sredozemska prehrana. Ta vključuje živila treh skupin – prva so žitni izdelki, sadje, zelenjava, stročnice, semena in oreščki, mlečni izdelki ter olivno olje, kar uživamo vsak dan. Druga živila, ki naj bi jih uživali enkrat na teden, so ribe, perutnina in jajca, tretja pa naj bi uživali samo nekajkrat na mesec, in sicer svinjsko, goveje in ovčje meso. Jedilniku lahko dodamo še kozarec rdečega vina na dan.

POMEN VAROVALNIH ŽIVIL V PREHRANI ZA ZAŠČITO SRCA:
• Sadje, zelenjava in stročnice vsebujejo veliko varovalnih snovi (vitaminov, rudnin, flavonoidov, pomembnih antioksidantov) ter vlaknin, ki znižujejo raven holesterola v krvi in vplivajo na uravnavanje telesne teže.
• Česen vsebuje alilpropil disulfid in dialil disulfid, snovi, ki znižujeta raven holesterola v krvi in varujeta pred srčnim infarktom.
• Nekatere dišavnice (npr. rožmarin, žajbelj) vsebujejo flavonoide.
• V rdečem vinu so antioksidanti: fenolne spojine, derivati flavona.
• Olivno olje znižuje raven holesterola LDL, ne pa tudi varovalnega holesterola HDL.
• Morske ribe vsebujejo omega-3 maščobne kisline, ki varujejo telo pred aterosklerozo.

V prehrani so maščobe nepogrešljive, a niso vse maščobe enako koristne.
Nove smernice pravijo, da je za zniževanje ravni holesterola in varovanje zdravja srca pomembna izbira pravih maščob. To pomeni izbiranje maščob, bogatih z nenasičenimi maščobnimi kislinami, te pa najdemo predvsem v kakovostnih rastlinskih oljih (olivno, repično …), oreščkih in semenih.
KAKO ZMANJŠATI KOLIČINO ZDRAVJU ŠKODLJIVIH TRANSMAŠČOB V PREHRANI
Transmaščobe v živilih škodujejo zdravju. Največ jih je v živilih, pripravljenih z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih maščob. Če dnevno zaužijemo 5 gramov transmaščob, predstavlja to podobno povečanje tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, kot če bi vsak dan pokadili 5 do 10 cigaret.
Pri izbiranju pakiranih živil se je dobro izogibati tistim, ki imajo na seznamu sestavin navedene delno hidrogenirane rastlinske maščobe, in čim bolj omejiti uživanje ocvrtih jedi. Kot dodatni preventivni ukrep je priporočljiva omejitev uživanja predpripravljenih živil, še posebej takšnih, za katere ni mogoče izključiti prisotnosti delno hidrogeniranih rastlinskih maščob. Te se najpogosteje uporabljajo pri pripravi izdelkov iz testa, piškotov, vafljev in drugih sladic. (Vir: http://www.mz.gov.si/ 25. 3. 2015)
V kuhinjah Term Krka smo za pripravo jedi nehali uporabljati takšne maščobe. Osnovna maščoba za pripravo jedi pri nas so rastlinska olja, med najbolj uporabljanimi pa je olivno olje. Za pripravo sladic, testa in drugih izdelkov z maščobami uporabljamo nehidrogenirane rastlinske maščobe in občasno tudi maslo.
Janja Strašek, tehnologinja prehrane in svetovalka za prehrano