REHABILITACIJA BOLNIKA Z BOLEZNIMI SRCA IN ŽILJA

Danilo Radošević dr. med., spec. inter. med.,s sodelavci
Terme Šmarješke Toplice, Center za zdravljenje in rehabilitacijo bolezni srca in žilja

Kaj je rehabilitacija bolnika z boleznimi srca in žilja
To je večplasten vseživljenjski proces, ki obsega: program telesne vadbe, oceno dejavnikov tveganja in nadzor nad njimi, redno prejemanje zdravil, izobraževanje in ozaveščanje, psihosocialno podporo in dolgoročno spremljanje bolnika. Rehabilitacija ima ključno vlogo pri obravnavi bolnika z boleznimi srca in žilja. Različne študije so pokazale, da se pri bolnikih, ki so vključeni v programe rehabilitacije, zmanjša pogostost ponovnih miokardnih infarktov, poveča se možnost preživetja in izboljša kakovost življenja.

Pomembno pa je, da bolnik sledi zdravnikovim navodilom glede zdravljenja s predpisanimi zdravili ter da jih redno in pravilno jemlje, saj bodo le tako lahko preprečila ponovitev srčno-žilnih dogodkov in nadaljnje zaplete.

Komu je namenjena
Rehabilitacija je namenjena vsem bolnikom, ki:
• so preboleli srčni infarkt,
• so imeli operacijo širitve srčnih arterij z žilno opornico ali brez nje,
• so imeli operativni poseg na srcu (premostitvena operacija srčnih žil, zamenjava srčnih zaklopk, operacija prirojene srčne napake, presaditev srca),
• imajo stabilno angino pektoris,
• imajo različne oblike bolezni srčne mišice,
• imajo srčno popuščanje,
• so imeli operativne posege na aorti ali
na perifernih arterijah.

Kje jo izvajamo
Rehabilitacijo lahko razdelimo v tri časovna obdobja, in sicer:
• zgodnja rehabilitacija, ki jo izvajamo v bolnišnicah,
• nadaljevalna rehabilitacija, ki jo v Sloveniji izvajamo večinoma na stacionarni način, v centrih za rehabilitacijo v naravnih zdraviliščih, ali na ambulantni način, v UKC Ljubljana,
• vseživljenjska rehabilitacija v domačem okolju oziroma v društvih in klubih srčnih bolnikov.

Kako poteka
Program rehabilitacije pripravimo za vsakega bolnika posebej in ga med rehabilitacijo po potrebi tudi prilagajamo. Program temelji na:
• uvodnem pregledu pri kardiologu, ki ugotovi prisotnost sočasnih bolezni, in njegovi oceni dejavnikov tveganja,
• ultrazvočni oceni srčne funkcije in
• rezultatih obremenitvenega testiranja.

Kaj so njeni cilji
Cilji rehabilitacije so:
• izboljšanje telesne zmogljivosti,
• odpravljanje morebitnih simptomov,
• zmanjšanje tveganja za poslabšanje bolezni,
• zmanjšanje posledic bolezni,
• obvladovanje dejavnikov tveganja
za nastanek bolezni,
• stabilizacija bolezni,
• bolnikova čimprejšnja ponovna
vključitev v socialno in delovno okolje.

Kdo sodeluje v izvajanju programa rehabilitacije
V pripravo in izvajanje programa so vključeni: kardiologi, medicinske sestre, fizioterapevti, maserji, psihologi in strokovnjaki za prehrano.

Kaj vsebuje program rehabilitacije
Program rehabilitacije vsebuje:
• telesno vadbo,
• druge metode fizikalne terapije,
• ocenjevanje in odpravljanje dejavnikov tveganja
(arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen,
debelost, dislipidemije, kajenje)
• psihoterapijo,
• ustrezno prehrano,
• izobraževanje o bolezni, njenih vzrokih in
posledicah ter o zdravem življenjskem slogu.

Telesna vadba
Telesna vadba izboljša delovanje srca in krvni obtok, zniža krvni tlak, zmanjša telesno težo, pozitivno vpliva na presnovo maščob in sladkorja, poveča moč skeletnih mišic. Z njo izboljšamo kakovost življenja in zmanjšamo dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni.
Za srčne bolnike je najustreznejša telesna aktivnost aerobna vadba, ki vključuje velike mišične skupine (hoja, kolesarjenje, tek, hoja po stopnicah). Pri vsakem bolniku določimo vrsto, jakost, stopnjevanje, trajanje in pogostost telesne vadbe na podlagi obremenitvenega testiranja. Vadbo na sobnem kolesu ves čas nadzorujemo s spremljanjem EKG-ja.
Vadba poteka v treh fazah:

1. ogrevanje – traja 5 do 10 minut (zmanjša možnost srčno-žilnih zapletov in poškodb mišic),
2. aerobna vadba – traja vsaj 20 minut,
3. ohlajanje – traja 5 do 10 minut.

Hitra hoja, nordijska hoja, kolesarjenje
Ena najpreprostejših in za vsakdanje življenje najprimernejših oblik telesne vadbe je hitra hoja. To je hoja s hitrostjo več kot 60 korakov na minuto, po ravnem. Pri nordijski hoji aktiviramo – zaradi uporabe palic – še več mišic in poleg tega razbremenimo kolena. Priporočljivo pa je začeti počasi in hitrost postopoma stopnjevati do obremenitve, ki je bila za bolnika določena z obremenitvenim testom.
Nato poskušamo to obremenitev čim dlje obdržati v območju »varnega srčnega utripa« (pri 70–85 %
maksimalnega srčnega utripa, doseženega pri obremenitvenem testu). Če se pojavijo utrujenost ali druge težave, naj bolnik ne glede na število srčnih utripov počiva. Ko je dosežen bolnikov maksimalni varni srčni utrip, obremenitev za 2 do 3 minute prekinemo. Podobno velja za kolesarjenje. Za nekatere skupine srčnih bolnikov sta primerna tudi strokovno nadzorovana in prilagojena aerobika in fitnes.

Plavanje
Plavanje kot oblika rehabilitacije zahteva nekaj več previdnosti. Upoštevati je treba obremenitve telesa pri gibanju v vodi in vpliv temperature vode.
Za srčno-žilne bolnike je najprimernejša temperatura med 28 in 34°C, saj taka voda poskrbi za sprostitev mišic. Temperature, višje od 35°C, pa za bolnike niso primerne, saj zvišujejo srčni utrip in krvni tlak že v mirovanju.

Psihoterapija
Pri tretjini bolnikov se v enem letu po akutnem srčno-žilnem dogodku pojavijo različne psihološke težave. Najpogosteje so to: zanikanje, tesnoba, pretiran strah in depresija. Bolniki prihajajo na preglede v urgentne ambulante pogosto zaradi občutka tesnobe v prsnem košu. Velikokrat je to tudi zaradi težav v partnerskih odnosih in spolnosti. Zaradi teh težav se poslabšata kakovost življenja in delovna sposobnost.
Psihiatri in psihologi odkrivajo te težave v začetni fazi v pogovoru z bolniki in z različnimi testi. Bolnike naučijo različne tehnike sproščanja in različne načine za obvladovanje stresa, s tem pa pripomorejo k pravočasnemu odpravljanju teh težav in preprečevanju njihovih negativnih posledic.
Prehrana

Pomembno vlogo pri preprečevanju srčno-žilnih obolenj ima prehrana. Po načelih zdrave prehrane naj bi zaužili pet obrokov dnevno. Zdrava prehrana je: uravnotežena (hranilne snovi v pravih količinah), varna (ne presega dovoljenih količin aditivov in nečistoč v hrani) in varovalna (varuje pred nastankom civilizacijskih bolezni).

Potrebe po energiji naj bi v največji meri krili z ogljikovimi hidrati, in sicer 55–75 % dnevnih energijskih potreb. Izbiramo kompleksne ogljikove hidrate (izdelke iz črne ali polnozrnate moke), izogibamo pa se enostavnim ogljikovim hidratom, kot so sladkorji in bela moka.

Beljakovine krijejo do 15 % dnevnih energijskih potreb. Določenih aminokislin organizem ne more zgraditi sam, in jih moramo vnesti s hrano, zato je pomembna tudi pestrost beljakovin.

Maščobe lahko krijejo od 15 do 30 % dnevnih energijskih potreb, vsebujejo pa tudi vitamine (A, D, E, K). Vendar pazimo pri njihovi izbiri – izbiramo predvsem nenasičene maščobne kisline. Pomembno je tudi razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami. Običajno je v naši prehrani preveč omega-6 kislin, ki jih dobimo z rastlinskimi olji in hrano živalskega izvora (mleko, meso), premalo pa zaužijemo omega-3 maščobnih kislin. Pomembno je razmerje med obojimi. V naši prehrani je vnos omega-6 maščobnih kislin v povprečju presežen, tudi do 4-krat. Omega-3 maščobne kisline, ki jih dobimo predvsem z morsko hrano pa tudi z določenimi živili rastlinskega izvora, znižujejo nivo trigliceridov in holesterola VLDL in rahlo zvišujejo nivo holesterola LDL.
Mikrohranila (vitamine in minerale) in vlaknine zaužijemo s sadjem in zelenjavo.

Prehrana naj bo raznolika in pestra. Vsebuje naj veliko zelenjave, sadja in kompleksnih ogljikovih hidratov. Na jedilniku naj bo veliko rib, ker nas bodo oskrbele s koristnimi maščobami. Pomembno je, da telo vsak dan oskrbimo tudi z zadostno količino tekočine, najbolje z vodo. Izogibamo se uživanju sladkih in alkoholnih pijač ter hrani, ki vsebuje veliko soli.

S pravilno prehrano se bolniki srečajo tudi v sklopu izobraževalnih aktivnosti. V praktičnih delavnicah jih naučimo izbirati zdrava živila. Poudarek dajemo lokalno pridelani hrani iz ekološke pridelave. Naučimo jih izbirati in pripravljati obroke na sodoben, zdrav način, primerno njihovemu zdravstvenemu stanju. Naučimo jih zdravih postopkov priprave hrane, ki hrano oplemenitijo.

Izobraževanje
Z obvladovanjem ali odpravo dejavnikov tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni (debelost, kajenje, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, zvišane maščobe v krvi, telesna neaktivnost, stres) lahko občutno vplivamo na nadaljnji potek bolezni, na preživetje in na kakovost življenja bolnikov. Prav zato je izobraževanje bolnikov o tem nepogrešljiv sestavni del programa rehabilitacije. Izobraževanje izvajamo v obliki predavanj in učnih delavnic in tudi med izvajanjem drugih vsebin iz programa rehabilitacije. V ta proces pa vključujemo tudi njihove družinske člane, saj jim s tem omogočimo, da bodo bolnike znali podpreti pri spreminjanju življenjskega sloga in pri njihovi rehabilitaciji.